Mišični test

Opisal bom način, kako lahko sami ugotovite, ali ste in na kaj ste alergični, kaj je za vas dobro in kaj slabo, kaj je koristno in kaj je škodljivo. In še več: sami boste lahko ugotovili, ali je nekaj za vas dobro, čeprav ne boste natančno vedeli kaj je to. Npr. za knjigo, katere vsebine ne poznate, zdravila, katerega učinkovanje ne poznate, za hrano, ki jo prvič vidite, za pločevinko, katere vsebine ne poznate, boste vedeli ali je knjiga koristna, zdravilo učinkovito in hrana ali vsebina pločevinke dobra. Ugotovili boste lahko ali ste alergični na neko snov, tudi, če boste imeli le sliko te snovi ali celo, če boste samo glasno izgovarjate ime te snovi.

Ali optimalno funkcionirajo posamezni organi? Ali ste prezakisani? Katera hrana ustvarja bazičnost?

Kateri terapevt je pravi? Katera terapevtska metoda je za vas primerna?

 

Znali boste ugotoviti ali je določena služba prava za vas, s katero osebo se ujemate. Pomagali si boste lahko pri življenjsko pomembnih pa tudi pri zabavnih dilemah in odločitvah. 

Ali vas zanima, ali je vaša postelja na pravem mestu? Ali je neko mesto pravo za vašo rožo, za akvarij? Ali je določena greda na vašem vrtu primerna za solato ali morda za krompir?

Preverite lahko svoje cilje, poiščete v sebi saboterja, glavne motive.

Morda pa bi vas zanimalo, kako odkriti če kdo govori resnico in kdo se laže?

 

Vse to in vse, kar si še lahko sami zamislite, boste lahko testirali (preverjali) sami ali ob pomoči ene osebe, popolnoma brezplačno, varno, brez kakršnih koli stranskih ali škodljivih posledic, brez bolečin ali najmanjše neprijetnosti.

 

Testiranje temelji na dejstvu, da naše mišice reagirajo na umske, čutne ali izven razumske in izven čutne zaznave. Vsak je že slišal, če že sam ni doživel, za primer, ko je nekoga slaba novica dobesedno spodnesla, sesula. Skratka, ko zaznamo nekaj zelo slabega, mišična moč popusti. Morda »mišična moč« ni pravi izraz, bolj podobno je, kot da bi izgubili energijski nadzor nad mišicami in te niso več pod našo zavestno kontrolo.

Temu se učeno reče kineziološki test. Kineziologija je veda o gibanju človeškega telesa in je tudi oblika meridijanske terapije, ki za ugotavljanje neravnovesij v človeku uporablja testiranje trdnosti mišic. Pri nas je uveljavljen termin mišični test.

 

Kako naše mišice vedo, da je za nas nekaj dobro ali slabo, kdaj naj bodo močne in kdaj šibke? Teorij je kar nekaj in vas z njimi ne bom utrujal. Osebno verjamem v obstoj nekega univerzalnega energijsko informacijskega prostora, kjer je vse eno in kjer so vse informacije na razpolago. Z (raz)umom, zavestno in hote, ne moremo priti do teh informacij, na neki čuden način pa vseeno na nas delujejo.

 

Obstaja kar nekaj načinov testiranja mišične napetosti. Predstavil bom tri najpogosteje uporabljana načina, ki so tudi tako različni, da se lahko vsak izbere najustreznejši način.

Pri vsakem od izbranih načinov je potrebno malo vaje, da nam samo testiranje postane domače, da pri tem ne čutimo kakšne posebne napetosti, da ne ustvarjamo premočnih pričakovanj in da pri samotestiranju ugotovimo, kako se mišice odzivajo.

Mišice izgubijo od 30 do 70 odstotkov moči. Več moči izgubimo oz. ohranimo, bolj resničen je odgovor.

 

Pri katerem koli načinu testiranja veljajo pravila, ki jih je treba brezpogojno upoštevati.

Mišice reagirajo na našo trditev: če je trditev resnična, bodo mišice ostale močne, in  obratno, če je trditev neresnična, bodo mišice izgubile moč.

 

Torej se ne sprašujemo, ampak postavimo trditev. Nekaj primerov:

 

Pravilno                                               Napačno

Jaz sem Ivan.                               Kdo sem jaz?  Ali sem jaz Ivan?

Jagode so zame dobre.               Ali sem alergičen na jagode? 

Ta knjiga je zame koristna.       Ali je ta knjiga zame koristna?

To je zame dobro.                       Ali lahko jemljem to zdravilo?

Kalcij je zame koristen.               Ali je zame kalcij koristen?

 

Ponovno: nobenih vprašanj!, vsaj na začetku ne. Izkušeni praktikanti si tudi zastavljajo vprašanja, vendar je za vrednotenje reakcij potrebno veliko znanja in izkušenj.

Postavljamo si pozitivne trditve. Npr. "To je dobro zame" in ne "To ni dobro zame". Če vseeno postavljamo negativne trditve, moramo vedeti, da močan mišični odpor pomeni, da to ni dobro zame, šibek pa da je to dobro zame. »Prevajanje« pogosto zmede začetnika, zato raje uporabljamo pozitivne trditve.

 

Vsako trditev izgovorimo glasno. Ni treba biti zelo glasen, ampak trditev naj bo izgovorjena razločno in odločno. Ko smo že bolj izkušeni,  je dovolj, da se na predmet testiranja osredotočimo.

 

Predmet testiranja je lahko v različni obliki. Lahko je snov (knjiga, zdravilo, konzerva, tekočina …) lahko je slika predmeta (slika iz reklame, časopisa, spleta …), lahko je napisano besedilo (ime knjige, osebe, zdravila, snovi …).

Če pri testiranju uporabljamo samo eno roko,  lahko drugo roko položimo na predmet testiranja ali pa predmet testiranja držimo v roki. Če pri testiranju uporabljamo obe roki, potem predmet testiranja gledamo.

Ni nujno, da vemo kaj testiramo. Npr. V škatlico (ovojnico) damo eno cigareto. Testiranec ne ve, kaj je v škatlici in postavi trditev: "To je zame dobro." 

Teste običajno izvajamo z nedominantno roko. Pri desničarjih je nedominatna leva roka. Dominantna roka je tista roka, ki je pri prekrižanih rokah zgornja, ali tista, ki je zgoraj, ko ploskamo ali pa, ko postavimo roki v položaj, kot da držimo dojenčka, roka, ki je zgoraj.

 

Testi kažejo trenutni odziv. Lahko je, da v tem trenutku neka stvar ni dobra, jutri bo morda drugače.
Med posameznimi testiranji naredimo krajši odmor.

 

Prvi način. 

Sklenemo obroč s palcem in enim od drugih prstov na nedominantni roki. Pazimo, da se prsta stikata z vrhovi in ne s celotnimi blazinicami. Prsta stisnemo, vendar  ne preveč močno, da jih ne bi mogli razkleniti. Kazalec druge roke postavimo v obroč in hitro in odločno (ne premočno) potegnemo navzven, da razklenemo sklenjena prsta. Če je trditev resnična, bosta prsta ostala sklenjena, če je neresnična, bo kazalec z lahkoto razklenil obroč. Ta način zahteva nekaj vaje, da sami ugotovimo, kdaj mišice ostanejo močne in kdaj postanejo  šibke.

 

Drugi način.

Roko položimo na ravno površino z dlanjo navzdol. Testiramo tako, da dvigujemo kazalec od površine. Če je trditev resnična, bomo kazalec dvignili veliko višje, kot, če je trditev neresnična. Pri tem načinu najprej izrečemo trditev, za katero zanesljivo vemo, da je resnična ali da ni resnična. Na ta način ugotovimo, višino do katere lahko dvignemo prst in postavimo trenutno merilo za močno ali šibko reakcijo. Npr. najprej si rečemo: »2+2=4« in pogledamo višino do katere smo dvignili prst. Potem rečemo npr.: To je dobro zame. Če smo dvignili prst enako visoko kot prej, pomeni, da je dobro, če pa smo prst dvignili manj, pomeni, da to ni dobro.

 

Tretji način.

Pri tem načinu potrebujemo pomočnika.

Stojimo vzravnano. Stopala so narazen za širino bokov. Roko postavimo stran od telesa v horizontalni položaj, druga visi ob telesu. V visečo roko lahko primemo predmet testiranja (predmet, slika, besedilo) ali pa roko položimo na predmet testiranja. Osebno priporočam, da pomočnik stoji za testirancem in ga tako manj moti. Pomočnik naj eno roko položi na ramo viseče roke, z drugo roko nežno in stalno pritiska navzdol roko, s katero testiramo. Ko testiranec glasno izgovori resnično trditev, iztegnjena roka ohrani svojo moč in je pomočnik ne bo mogel potisniti navzdol. Ko izgovorimo neresnično trditev, bodo mišice izgubile moč in pomočnik bo roko, s katero testiramo, z lahkoto potisnil navzdol. 

Druga oseba lahko stoji tudi pred testirancem, vendar ga z ničimer ne sme motiti: ga ne gleda v oči, ima nevtralen izraz obraza, obnaša se nezainteresirano (nevtralno) … Ta položaj naj uporabljajo izkušeni asistenti ali terapevti.

 

Pri vsakem načinu testiranja je potrebno malo vaje. Bodimo potrpežljivi in s hvaležnostjo sprejmimo to tehniko kot dragoceno darilo. Spoštujmo tistega, ki nam pošilja odgovore oz. nam omogoča dostop do njih. Ne bodimo arogantni.
Ko sami ugotovimo, kdaj naše mišice ohranijo moč in kdaj ter za koliko izgubijo moč, bomo obvladali izjemno koristno tehniko. 

 

Obstajajo redke osebe, ki na mišično testiranje ne reagirajo. Vzrokov je veliko in vse lahko odpravimo.

Obstajajo ljudje, kateri po trditvi »Jaz sem ….. » in izgovorijo svoje ime, izgubijo mišično moč. Lahko, da gre za premajhno poistovetenost s svojim imenom (problem s samoidentifikacijo) ali morda za kaj drugega. V tem primeru izgovorimo trditev, ki je čustveno nevtralna: npr. »2+2=4«, ali »to je moja roka«.

 

Na svetu so ljudje, ki prisegajo na absolutno nezmotljivost mišičnega testa in so tudi takšni, ki ga sprejemajo kot dragocen instrument, a vseeno dvomijo v njegovo brezpogojno zanesljivost. Med ljudmi, ki poznajo in prakticirajo mišično testiranje, ni takšnih, ki bi o njem resnično dvomili ali pa ga celo odklanjali.