|
|
|
|
Diagnosticiranje diabetesa
Redno letno merjenje glukoze v krvi priporočamo vsem, ki so starejši od 45 let, mlajšim osebam pa v primerih:
- če imajo 20% večjo težo od idealne;
- če imajo zvišan krvni talk;
- če imajo nizke vrednosti HDL holesterola (pod 35mg/dl);
- visoke vrednosti trigliceridov (nad 250 mg/dl);
- če imajo v družini sladkornega bolnika;
- nosečnicam in ženskam, ki so imele gestacijski diabetes.
Test glukoze
Osnovni test je enostaven in se izvaja po 8. urah gladovanja. Če koncentracija glukoze v krvi, merjena v dveh dneh na tešče znaša več kot 7,0 mmol/l (126 mg/dl), govorimo o sladkorni bolezni. Vrednosti od 6,0 i 7,0 mmol/l (110 i 126 mg/dl) tolmačimo kot zvišane vrednosti, ki so ugodne za nastanek diabetesa. Vrednost glukoze v plazmi do 6,0 mmol/l (110 mg/dl ) je normalna.
Test tolerance na glukozo
Test tolerance na glukozo je bolj zahteven. Najprej opravimo test glukoze, potem vzamemo raztopino glukoze. Po dveh urah se pri zdravih osebah koncentracija glukoze zmanjša oz. normalizira, pri diabetikih je koncentracija na začetku čezmerno visoka in visoka tudi ostane.
Testiranje učinkovitosti inzulina
Če je v krvi po zaužiti raztopini glukoze zvišan nivo glukoze in inzulina, obstaja sum na odpornost proti inzulinu. Torej inzulina lahko imamo dovolj, vendar je ta neučinkovit.
Testiranje glikoziranega hemoglobina
Krvna preiskava, ki je natančnejša, ugotavlja koncentracijo glikoziranega hemoglobina. Hemoglobin je proteinska molekula v rdečih krvnih celicah, ki se spremeni, ko se na njo veže glukoza. Če je koncentracija sladkorja v krvi previsoka, se rdeče krvne celice »prevlečejo« z glukozo.
Testi za odkrivanje komplikacij
Najbolj zgodnji simptom okvare ledvic je mikroalbuminuria, pri kateri se zelo majhne količine proteina z imenom albumin nahajajo v urinu. Pri približno 20% sladkornih bolnikov tipa B se ugotovi tudi mikroalbuminuria, ki tudi zanesljiv znak drugih komplikacija, povezanih z ožiljem.
|
|
|
