|
|
|
|
Diabetes - splošno
Diabetes (sladkorna bolezen) je bolezen, pri kateri je koncentracija sladkorja v krvi zvišana, ker telo ne more iz krvi prevzeti glukozo v celice in jo tam porabiti ali vskladiščiti.
Dva glavna tipa sladkorne bolezni sta tip A ali tip 1 (diabetes melitus - odvisen od insulina oz. diabetes, ki se pojavlja v mladosti) in tip B ali tip 2 (diabetes melitus - neodvisen od insulina oz. diabetes, ki se pojavi v zrelejših letih). Skupne značilnosti so: zvišan nivo sladkorja (glukoze) v krvi zaradi absolutnega ali relativnega pomanjkanja inzulina, hormona, ki ga proizvaja trebušna slinavka (pankreas). Pankras je podolgovata žleza, ki proizvaja encime za presnovo ter hormona inzulin in glukagon.
Inzulin izločajo beta celice in je ključni regulator telesnega metabolizma.
Po obroku se ogljikovi hidrati razgrajujejo na molekule sladkorja, od katerih je ena glukoza, beljakovine pa se razgradijo v aminokisline. Glukoza in aminokisline se absorbirajo neposredno v kri in koncentracija glukoze v krvi naraste.
V normalnem stanju povečanje koncentracije glukoze sproži proizvodnjo inzulina, ki pride v kri. Inzulin omogoča prehod glukoze v celice (predvsem v celice mišic), kjer se ob sodelovanju drugih hormonov odloča, ali bo glukoza takoj spremenjena v energijo ali pa bo shranjena za poznejšo uporabo.
Ko glukoza pride v celice in zapusti kri, se koncentracija le-te zmanjša na nivo pred obrokom, zmanjša pa se oz. ustavi proizvodnja inzulina.
Bolezni, ki uničujejo oz. poškodujejo trebušno slinavko (vnetje, operacije, tumorji…) lahko privedejo do sladkorne bolezni. Uporaba nekaterih zdravil tudi lahko začasno povzroči sladkorno bolezen.
|
|
|
