Bazičnost oziroma zakisanost (pH) lahko merimo s pomakalnimi lističi ali pH metrom.
Listič potopimo za nekaj sekund v svež jutranji urin (ali slino pred pranjem zob ali hranjenjem), ga odcedimo ter barvne spremembe reagentov na lističu primerjamo z barvno lestvico. Testiramo najmanj 5 dni zapovrstjo ob istih pogojih (čas, hrana …).
Stopnja zakisanosti / bazičnosti sline oz. urina ne pomeni enake stopnje zakisanosti organov, mišic ali celotnega organizma.
Na primer: tudi če imamo putiko (huda oblika zakisanosti z kopičenjem kristalov sečne kisline v sklepih) je lahko pH sline normalen. Enako ni nujno, da na urinu opazimo povečano zakisanost, čeprav v mišicah imamo preveč mlečne kisline.
pH urina
Normalen pH urina je med 4,8 in 7,5.
Kislost zvišuje (pH nižji) živalska hrana (predvsem beljakovine: meso, mleko, mlečni izdelki).
Kislost znižuje (alkalnost povečuje) rastlinska hrana, predvsem raznovrstna, polnovredna rastlinska živila.
Alkalen urin je takrat, ko je pH nad 7,5 in se zelo redko in za krajše obdobje pojavi kot sistemska alkaloza, pogosto kot posledica urinarnih infekcij, bakterijskih okužb ipd.
Aciden urin je takrat, ko je pH nižji od 4,8 in se pojavi pri sistemskih acidozah in je po navadi predhodnih sečnih kamnov in znak, da je treba zelo hitro ukrepati.
pH sline
Normalna vrednost jutranje sline (pred pitjem, hranjenjem, pranjem zob) je približno 7,00 oz. v mejah med 6,5 in 7,4.
pH je zelo odvisen od hrane in lahko zelo niha. Kritična meja je 5,5, kar pomeni, da je res nekaj narobe in to je tudi stopnja kislosti, ki zelo škodi zobni sklenini (nastaja običajno ob uživanju sladkarij).
pH je kratica (potentia hydrogenii), s katero določimo koncentracijo kislin in baz v krvi. Če je koncentracija kislin in baz enaka, je pH 7 (rečemo, da je pH nevtralen). Nižje številke pomenijo, da prevladujejo kisline, višje številke pa, da prevladujejo baze.
|
