Nevarna pošast E-coli kroži po Evropi in se širi na druge celine. Človeštvo je spet ogroženo.

Tokrat so krive kumare, lani so bili prašiči, predlani ptice. 

A zmeraj so se pravi čas pojavljali odrešitelji v obliki farmacevtskih pripravkov, za katere je država v našem imenu namenila veliko našega denarja. Menda za naše dobro. 

Ko bo E-coli panika na vrhuncu, se bo pojavil novi odrešitelj. Uh, kako rad bi se zmotil pri tej napovedi. 

Živali in rastline niso nič krive. Zakaj nihče ne obtožuje ljudi in ne velikih držav ali korporacij, ki edini lahko manipulirajo z virusi, bakterijami … 

 

Torej je temeljno vprašanje, kako se zaščititi pred ljudmi. Ne ponujam univerzalnih receptov, lahko pa napišem nekaj nasvetov, ki vam bodo, poleg vzdrževanja dobre vsakdanje higiene, pomagali pri kakovostni samozaščiti.

 

Prvič, živalskih izdelkov uporabljajmo čim manj, če pa že, kupujmo od znanih proizvajalcev oz. poskrbimo, da vemo za izvor. Potem še prekuhamo, prepražimo, prepečemo …

Drugič, sadje in zelenjavo operemo pod tekočo vodo, jo damo za 10 minut v ozonator, ki uniči bakterije, viruse, praživali in dobršen del kemikalij (pesticidi, insekticidi …) Zelenjavo, posebej solato, špinačo, zelje ipd. v centrifugi posušimo in shranimo v hladilniku. 

O ozonatorju sem že pisal. Če ste pozabili ali tega še ne veste, preberite o ozonatorju tukaj.

 

Ob neki drugi priložnosti je veliko ljudi spraševalo o tem kako centrifugirati zelenjavo in ali pri tem uporabiti centrifugo pralnega stroja. Seveda ne - centrifuga je plastična dvojna posoda, znotraj je vrtljivi del z luknjami, ki ga na različne načine vrtimo in tako odstranimo odvečno vodo, ki se nabere v zunanji posodi. Cena je med 10 in 20 evri. 

Z ozonom uničimo mikrobe, zaradi česar prihaja do počasnejšega gnitja, ki ga dodatno upočasnimo z odstranitvijo vode in nizko temperaturo v hladilniku. Tako bo zelenjava dalj časa sveža in bo obdržala več encimov, mineralov in vitaminov.

 

Slabša, a še vedno dobra možnost je uporaba koloidnega srebra.  Zelenjavo operemo pod tekočo vodo pri čemer lahko uporabimo naravna neškodljiva mila, jo centrifugiramo, poškropimo s koloidnim srebrom in hranimo v hladilniku.

 

Najboljša zaščita je lastni zelenjavni vrt in sadovnjak. Če ga nimate ali ga ne morete imeti, poiščite nekoga, ki ga ima. Na tržnici (ali kako drugače – na spletu je kar nekaj informacij o partnerskem kmetovanju) spoznajte kmeta in ga obiščite na domu (kmetiji). Preverite, kakšen vrt ima, katero hrano prideluje in na kakšen način, ocenite urejenost kmetije, skrb za vrt, sadovnjak, živali, okolje … Dovolite mu, da se pohvali s kakšnimi certifikati o kakovosti, diplomami, nagradami, zapisnikih inšpekcijskih služb... Povprašajte ga, katere kemikalije uporablja in kdaj. Poglejte ali ima morda dva vrtova, enega za lastne potrebe, drugega za zelenjavo, ki jo prodaja. Ne zanesite se na državne inšpektorje. Vas mora zanimati kdo vas hrani. Vas mora zanimati, kdo odloča o vašem zdravju in zdravju vaših najbližjih. Morda bo kmet vesel vaše pomoči. Morda boste postali prijatelji. Čim več nas bo, tem bodo kmetje proizvajali več kakovostne zelenjave in sadja po nižjih cenah.
 

Jasno, nikoli ne bomo popolnoma varni, gre pa za to, da tveganje zmanjšamo kolikor le lahko. Gre za to, da si lahko rečemo: za svoje zdravje sem poskrbel največ, kar sem lahko.