Krožijo peticije proti napovedani uredbi EU o prepovedi naravnih zdravil in tudi že pri nas sprejeti zakonodaji o naravnih zeliščnih zdravilih. Če bo branjevka na tržnici na škatlico baldrijana napisala "pomirja" bo to prepovedano in kaznivo, če bo ta isti baldrijan spakiralo farmacevtsko podjetje, bo vse v redu in vsak dan bomo lahko gledali reklamo na televiziji, kako baldrijan pomirja. 

 

Ne gre za to, da država (ne samo naša) uvaja spremembe na področju obstoječe definicije zdravja in zdravil. Na monopolni seznam zdravil dodaja snovi, hranila, rastline, ki nikoli niso bile deklarirane kot zdravila. Na svoj seznam uvrša stanja, ki do včeraj niso bila bolezen in išče bolezni, ki bi jih lahko "pozdravili" z obstoječimi zdravili in prepoveduje vsa zdravila, ki ji ne nadzira farmacija. Beseda bolezen pomeni, da o tem lahko govorijo  le zdravniki, da lahko samo oni "zdravijo" in sicer samo z zdravili, ki jih proizvede farmacija. Vse drugo postaja protizakonito.

Od kdaj je npr. debelost postala bolezen, ki jo sme zdraviti le zdravnik s kemičnimi zdravili? Od kdaj je običajna osteoporoza, primerna letom, postala bolezen? Od kdaj je vsak prehlad, ki poteka brez nevarnih zapletov, bolezen? Od kdaj je bolečina, kot je navaden glavobol zaradi utrujenosti ali lakote, bolezen?  Od kdaj je navadna zgaga bolezen, ki jo lahko lajšamo samo z nevarnimi farmacevtskimi antacidi? In še in še bi lahko našteval. Odgovor je preprost.

Od takrat, ko je tako odločila farmacevtska medicina, seveda ob podpori politike, ki je to uzakonila. In vse te »bolezni« je dovoljeno zdraviti le z zdravili, ki jih monopolno proizvaja farmacevtska industrija. 

Farmacevtska medicina širi svoj monopol tudi na področje preventive.

Postali smo pacienti državne medicine tudi takrat, ko smo popolnoma zdravi. Nihče ne sme napisati, da njegov izdelek preprečuje bolezen. Kdo si še upa na polico s česnom napisati "preprečuje vnetja", na polico s korenčkom "izboljšuje vid".  Te besede lahko krasijo le laboratorijsko izdelane izvlečke, koncentrate in ločene snovi, ki jih izdela farmacevtska industrija.

Ali si lahko zamislite, da v trgovinah na oddelkih sadja in zelenjave visi napis LEKARNA? Nagradno vprašanje: ali bi lastnik končal v zaporu ali v umobolnici?

 

Je že res, da mora država ščititi interese laičnih potrošnikov. Skrbeti mora, da branjevka, ki trdi, da prodaja baldrijan, res prodaja baldrijan in ne nekaj, kar nam lahko škodi. Rastline so lahko tudi nevarne, to vemo. Ali v tem primeru država res ščiti državljane ali farmacevtsko industrijo? "Čigavo zdravje ščiti vlada?", se sprašuje tudi C. Campbell v knjigi KITAJSKA ŠTUDIJA. Nešteto dokazov je, da vlado bolj skrbi finančno zdravje farmacevtskih podjetij, kot pa zdravje državljanov. 

 

Nikogar  ne pozivam, da nastopa proti čemur koli ali komur koli. Opisujem sedanjo situacijo in premišljujem, kako nevarna je lahko. Pozivam pa vse, in tudi sam tako delujem, da se zavzemamo za izvirne, prvinske pravice vsakega človeka, ki morajo biti nad vsemi predpisi, nad vsemi državami in vso medicino, to pa je svoboda izbire, kako bom skrbel za svoje zdravje in zdravje svojih potomcev. 

 

Država naj zagotovi le poštene, verodostojne informacije. Če že mora kaj prepovedati, naj prepove hrano, ki povzroča bolezen. Naj prepove zdravila, ki škodijo. In naj prepove tudi zelišča, ki škodijo.

 

Hipokrat, ki ga sodobna medicina uporablja le še za marketing, je izdan na še enem področju. Nič več ne velja: hrana naj bo vaše zdravilo in vaše zdravilo naj bo hrana. Ali zdaj velja Farmakratovo: naše zdravilo naj bo vaša hrana!?

 

NE DAJMO SE!

 

 

P.S.:  Medicina ni moj ali vaš prijazen, prizadeven, odgovoren zdravnik. Medicina je družbeni pojav, ki nevarno uhaja družbenim kontrolam, zajema pa medicinsko oblast, ki jo obvladuje farmacija in politika, ki vse to uzakoni in se s celotnim represivnim aparatom spravlja tudi na naravna zelišča, ki jih človeštvo uporablja že tisoče let.