Veseli me, da je moje prejšnje pisanje sprožilo kritično premišljevanje o medicini. Hvala za vaše komentarje.
Ne lastim si monopola nad resnico. Sem le skromen informator: poskušam izvedeti čim več in to posredovati drugim. Nobeno moje pisanje ni možno razumeti kot dajanje zdravstvenih nasvetov ali odvračanje od kakršne koli zdravstvene oskrbe.
Pisal sem o lastni odgovornosti za lastno zdravje in še enkrat bi napisal enako. Razumem tiste, ki mislijo drugače.
Pisal sem o družbenem fenomenu sodobne farmakološke medicine, ki je družbo spremenila v kolektivnega bolnika, kjer so ljudje postali dvonožni skupek diagnoz in »objekt« v katerega mečejo različne tablete, kapsule in čakajo kaj bo. Izjemno spoštujem posamezne zdravnike, ki resnično z veliko vnemo pomagajo bolnikom, ampak tudi oni igrajo zapovedano igro.
Zavzemanje za kritičen odnos do družbenega fenomena medicine, ki je ušla nadzoru, je dobrodošlo in vse več je tistih, ki na to opozarjajo. Grozi velika nevarnost, da popolnoma izgubimo nadzor nad farmacevtsko, medicinsko in prehransko industrijo in da bodo oni v celoti nadzirali nas. Tukaj je stična točka zdravniške arogance, ki jo z zakoni ščiti država in ji zagotavlja monopol, odvzemanja licenc zdravnikov, ki ne zdravijo s farmacevtskimi zdravili, korupcije v zdravstvu, politiki, novinarstvu … delovanje države v interesu industrije in ne v interesu državljanov ter na koncu najnovejše afere z dioksinom.
Kar zadeva neverjetnost podatka, da je medicina tretji najpogostejši vzrok smrti, navajam podatke iz ZDA.
| VZROKI SMRTI |
ŠTEVILO MRTVIH |
| Bolezni srca |
710.760 |
| Rak (maligne neoplazme) |
553.091 |
| Medicinska oskrba |
225.400 |
| Možganska kap (cerebrovaskularne bolezni) |
167.661 |
| Kronične bolezni spodnjega dihalnega sistema |
122.009 |
| Nesreče |
97.900 |
| Diabetes mellitus |
69.301 |
| Gripa in pljučnice |
65.313 |
| Alzheimerjeva bolezen |
49.558 |
Vir: Anderson RN. “Deaths: leading causes for 2000.” National Vital Statistics Reports 50(16); (2002); povzeto po knjigi Dr. sci. Colin Campbell: Kitajska študija, SITIS, Maribor, 2011.
Ali je pri nas drugače? Ali je naša medicina bolj učinkovita in manj nevarna?
Ali tudi pri nas hočemo več zdravnikov? Da! Ali hočemo čim več zdravil? Da! Ali hočemo čim več pregledov, v čim krajšem času? Da! Ali bi želeli po operacijah ostati več dni v bolnišniški oskrbi? Da! Ali pogosto sami zahtevamo antibiotike, tudi takrat, ko niso nujni? Da! Ali prepogosto obiskujemo zdravnike? Da!
Ali imamo v Sloveniji programe za zgodnje odkrivanje raka? Imamo. Ali imamo programe za usposabljanje ljudi, kako preprečevati nastanek raka? Nimamo. Ali naši zdravniki merijo krvni tlak, holesterol,maščobe ... Merijo! Ali nas učijo, kaj naj jemo, da bi ne imeli visokega tlaka, holesterola, preveč maščob? Ne učijo! Ali imamo skoraj vsak dan novo zdravilo za hujšanje? Imamo. Ali smo vsak dan bolj debeli? Smo. Ali se število oseb, ki zbolijo za rakom, boleznimi srca in ožilja, sladkorno, multiplo sklerozo ... zmanjšuje? Ne! Ali obstaja kakšno društvo bolnikov, v katerem ni farmacevtskih zdravnikov? Ne poznam nobenega!
Ali nas za zdravje usposabljajo in stimulirajo državne institucije? Medicinske šole in fakultete? Zdravniki? Farmacevti? Koliko so verodostojne njihove informacije? Čigave interese uresničujejo?
Posledica premajhne lastne skrbi za svoje zdravje ima ime: medicina.
Ali smo pripravljeni sami kaj pomembnega narediti, da ne bi zboleli?
Pisal sem zato, da bi bilo na to vprašanje čim več pozitivnih odgovorov.
In še bom pisal.
|
