V ulici, kjer imamo poslovno zgradbo, v skoraj vsaki drugi hiši živi le ena oseba. Vdova. Verjetno je takšnih ulic veliko. Na mojo srečo je ulica, kjer živimo drugačna in upam, da bo tako ostalo.
Zakaj le moški umirajo mlajši? Ker so biološko prej nepotrebni? Ker se prej iztrošijo? Ker ne vidijo več pravega izziva? Ker ni priložnosti za tekmovalnost? Ker postanejo nekonkurenčni?
Nova »teorija«, ki je ni treba povsem resno jemati pravi: Moški umirajo mlajši, ker žene v hrano, ki jo pripravljajo za njih, vnašajo veliko jeze, besa, nezadovoljstva, nesreče, sovraštva … skratka veliko negativne energije. In ker moški pojejo veliko takšne hrane, hitreje umrejo. Logično, mar ne?
Nedavno sem vprašal gospoda, ki se je hvalil s svojim srečnim zakonom, kdaj se je nazadnje globoko in za dalj časa zazrl v oči svoje žene in jo z iskreno radovednostjo vprašal: »Ali si srečna z menoj? Kaj še lahko naredim za tvojo srečo?«.
Odgovor najbrž poznate: n i k o l i !!! V srečnem zakonu, nesrečna soproga!
Moški, ki hočejo živeti dovolj dolgo, naj osrečujejo svoje soproge. Vsak dan se naj sprašujejo: kaj lahko danes dobrega naredim za svojo ženo? Seveda, predvsem zaradi sebe. In če vam kdaj zmanjka idej – ponujam nekaj receptov.
Če hočete spoštovati delo svoje žene – začnite opravljati enako delo. Če hočete, da vaša soproga kdaj pa kdaj začuti, kako je vam lepo, ko na mizo dobite božansko dišečo in okusno hrano, presenetite jo in pripravite nekaj posebnega zanjo. Zaradi sebe.
Drage dame, ali že leta in leta kuhate in pečete to, kar je vaši mami kuhala babica, ki jo je naučila prababica? Če vam kdaj zmanjka idej – tudi vam ponujam nekaj receptov. Kuhajte z užitkom in ljubeznijo. Zaradi sebe.
Recepti, ki vam jih ponujam in jih bom pogosto dodajal, so preizkušeni v naši družinski kuhinji. Vsaka jed je nekaj posebnega, nenavadnega. Veliko krat kuham tudi sam. Če sem kdaj pomislil, da je za to početje škoda mojega časa, se spomnim, kako enako je dragocen čas moje žene. Včasih dobim krasen občutek neodvisnosti in sem prav ponosen, da znam poskrbeti zase. Včasih mislim, da ni prijetnejšega opravila, kot nahraniti svojo družino. Tu pa tam se spomnim tistega »hrana naj bo vaše zdravilo«. Včasih pomislim, da morda še koga to zanima.
Če sem se zmotil, oprostite. Recepte pa le preizkusite in uživajte.
 |
