HIPOKRAT JE BIL KUHAR.

Predavanje bo v soboto, 8.10.2011 od 11:30 do 13:00, približno polovica razpoložljivega časa bo namenjena izmenjavi mnenj. 
Vesel bom, če se bomo videli v soboto.

To je uvodni tekst, ki je bil objavljen v sejemskemu vodniku.

.......................................... 

»Kako lahko zdravi tisti,

ki ne razume hrane?«

                        Hipokrat

 

Moderna, farmacevtska medicina je neuspešna pri preprečevanju in zdravljenju večine kroničnih bolezni, ki se neustavljivo širijo po našem planetu.

Vse večjemu številu ljudi postaja jasno, da je treba odgovore iskati drugje in ne v farmacevtskih laboratorijih. Na podlagi vse številčnejših raziskav, se ustvarja široko soglasje, da je za naše bolezni odgovorna hrana in da s spremembo prehranjevanja in življenjskega sloga večino sodobnih bolezni lahko pozdravimo hitro, učinkovito, trajno in poceni. 

 

Priče smo novemu neusmiljenemu tržnemu boju, v katerem nas prepričujejo, da je novo zdravilo – hrana, ravno tisto, ki ga proizvaja to ali ono podjetje. 

Na vsakem koraku, v vsakem časopisu ali reviji, na vseh radijskih in televizijskih postajah nas bombardirajo z izsledki najnovejših znanstvenih in »znanstvenih« raziskav, ki ugotavljajo, da so tisti prejšnji ali drugi izsledki napačni ali vsaj vprašljivi. Tako imamo »dokaze« za vse: da je mleko koristno in da mleko povzroča bolezni; da meso zelo škodi in da brez mesa ni zdravja; da je prehranjevanje z rastlinami zdravo in da rastlinojedci veliko tvegajo. Komu verjeti? Katere raziskave so prave? Ali imamo podatke koliko časa je trajala raziskava, podatke o udeležencih, katere parametre so raziskovalci upoštevali, ali so upoštevali vplive drugih dejavnikov? Kdo financira raziskave?  Kateri znanstvenik je nevtralni raziskovalec in kateri je na plačilni listi kakšne multinacionalke? Poleg znanstvenikov in strokovnjakov, kateri politiki so podkupljeni, kateri novinarji, kateri mediji? Ali navaden kupec sploh lahko oceni verodostojnost kakšne raziskave? Komu lahko zares zaupamo? 

 

Ljudje, bitja navad, v tej popolni zmedi inertno odmahnemo z roko in ničesar ne spreminjamo, razen tistega, v kar nas z agresivnim marketingom prepričajo tisti, ki imajo ogromno denarja in od tega prepričevanja pričakujejo ogromne dobičke. 

 

Vprašanje usodnega vpliva hrane na zdravje se je aktualiziralo z izidom Kitajske študije, knjige po kateri nihče na hrano ne more gledati enako kot prej. To je knjiga, ki ima potencial, da spremeni ta svet. Dokončno in nepreklicno, z najbolj strogimi znanstvenimi merili o raziskavah in raziskovalcih in z najtršo zdravorazumsko logiko, lahko spoznamo, katera hrana usodno vpliva na naše zdravje. A žal teh informacij pogosto nimajo tisti, ki odločajo o našem zdravju. Če parafraziram Hipokrata: Kako lahko skrbi za zdravje tisti, ki ni prebral Kitajske študije?

 

Ali res moramo vedeti vse o poteku znanstvenih raziskav, vse o laboratorijih in raziskovalcih ali pa se morda lahko zanesemo tudi na zdravo pamet? 

Dejstvo, da človek s podobnim prebavnim sistemom živi tisoče in tisoče let, je upoštevanja vredno. Kako si je narava zamislila, da bi naj živeli v skladu z njenimi pravili? Kaj je biološko logično? Kaj o prehrani pravijo prvi pisni viri, s katerimi razpolagamo? Koliko je še aktualen nauk očeta sodobne medicine Hipokrata: »Naj kemična zdravila ostanejo v lekarni, če le lahko zdravite s hrano!«

 

Kuhanje, kot sinonim za pripravljanje hrane in ne dobesedno, je odločilna aktivnost za zdravje. Od kuharjev (vseh pripravljavcev hrane v vseh domovih) in njihovega znanja je v največji meri odvisno naše zdravje. 

Hipokrat, ki ga je sodobna medicina razglasila za svojega očeta, je zdravil s hrano. Saj poznate tisto že ponarodelo »hrana naj bo vaše zdravilo…« 

Ne vem natančno, kaj je bil pogoj, da je nekdo v tistih časih postal zdravnik. Hipokrat zanesljivo ni podpisal zaprisege, da bo zdravili samo s farmacevtskimi pripravki, da ne bo uporabljal drugih načinov zdravljenja, ki bi bolnikom pomagali, da bo plačeval licenčnino zdravniški zbornici, kar mu bo omogočilo delo.

 

Po sedanjih predpisih Hipokrat ne bi smel zdraviti in bi najbrž že zdavnaj končal v zaporu. Razglasili bi ga za mazača in v najboljšem primeru za nevarnega kuharja.

Če bi Hipokrat izbiral svoje naslednike, dvomim, da bi izbral sedanje zdravnike. Morda bi raje izbral kuharje. Hipokrat bi lahko bil oče sodobne kuhinje, v kateri bi zdravili s hrano: hitro, učinkovito, poceni, trajno, brez stranskih in neželenih učinkov.

Lahko pa bi bil tudi oče sodobne medicine, če bi le-ta upoštevala njegovo zapoved: »Naj kemična zdravila ostanejo v lekarni, če le lahko zdravite s hrano!«

 

Kaj pa, če je bil Hipokrat res kuhar? 

S katero hrano bi nas danes zdravil?